začetek in konec

ISKRA
OGENJ
TOPLINA
OGRLICA SPOMINA

Čas in usoda, z roko v roki,
hodita tiho, brez vsakih besed.
Vse kar pustita na poti življenja,
ostane zapisano na poti do zvezd.

KJE SI ROJENA ?
V SVETLOBI SRCA

KOLIKO SI STARA ?
KOT LJUBEZEN V DUŠI

KJE ŽIVIŠ ?
NA TRAVNIKU VEČNE MLADOSTI

KDO SI ?
MISEL NASMEHA

Ko zaprem oči se mi zdi,
kot da izginjaš mi ti!
Vendar se razveselim,
saj v sanjah si ti,
ob meni,
spet.

Hvala!

nosi me luna
od zvezde do zvezde
od spoznanja do spoznanja
po večnosti iskanja

ko postane ljubezen
steber življenja
postane življenje
steber vesolja

Ko greš iz praha v prah
- ni te strah,
ko na mah
zgubiš svoj dah.

Le s čim sem prizadel
tvojo dušo in srce,
da v dežni oblak
si se spremenila
sijoče sonce zakrila
in luno zaklenila.

Kako prebudil
bi tvoje speče srce,
tvoje besede izrečene,
tvojo dušo,
ki bdi nad menoj,
da spati, jesti,
mi ne pusti…

zvezda je letela čez nebo
ko sem odprla oči
le mraz na obzorju
in ti

škrlatni ptič je sedel v gnezdo mojih las
zapel je pesem to na glas
ni našel vode ne idej
v svetu morij
v mestu mej

Mehkobi polzečih blazinic
vrtinčiš onkraj budnosti.

V spajanju svilenih prevlek
piješ nektar žareče sredice.

Astralni Biser
siješ v globočinah Pacifika.

Sijeva.

Zdaj ko luči več ni in tema me objema
Zdaj ko mi sanje padajo na oči in telo počitek zahteva
Zdaj ko čakam, da se oko mi zapre in svet izgine
Zdaj spet mislim nate le in v sanje tonem kot v spomine ...

ti si vesolje
jaz sem tvoji planeti
zvezde so najini otroci

oranžno nebo
spirala prihodnosti
sijoče oko

šumenje lipe
boža te nežna misel
veter je poštar

Sijoče otožen pogled
Poln svežine brsteče strasti
Spominjanja na brezkrbni otroški smeh 
Iskanja v (navidez) zastrašujoči prihodnosti.

Lep fant.

Srečni lasje ki v vetru drhtijo in samotne tiste skale, ki ob morju gole leže, poslal sem pogled, čez daljne poljane slovesa, polomil ta dan, ukrivil žarke ponosa.

Bič ki mlati je izmišljen, brazgotine in kri zdravnik, rabin je oče,bolečina mati, rana otrok in ti sodnik.