Izpila bi vso bolečino iz tebe,
popila z okusom tvojih ustnic jo,
jo ublažila s krvjo.

Objela bi boleče mišice in
poskrkala še zadnjo sled njih zla.

Oči prekrila bi mavrica,
pogled pravljica.

Okov tu več ni, v pepel se dim
spremeni.

Neznanec,
govoriti hotel nisi z mano.

Medtem, ko v meni vrelo je,
od žalosti in veselja,
od jeze in trpljenja.

Neznanec,
dolgo časa si vlekel za nos me
ti.

Tako majhna sva,
vpeta med dlani zvezdnatega neba.

Nama luna šepeta,
ko veter divje vihra,

takrat je veter zavetje pred
obrazom zla.

Ne izpusti te roke, saj, dotik
ljubezni, življenja je.

Preko vročih sipin plazim se,
v daljavi tvoja podoba pojavlja se.

V oazi želja ležim, s čisto vodo
jih hladim.

Tvoj korak dotik večnosti je,
v tvojem bije moje srce.

Ko dežne solze močijo tla,
v spominu bo le patetika nepoznanega.

Ko virus uničuje celico,
ko z morja prihaja zla sapa,
laži prepredajo njegove oči,
v njih  prevara spi.

LJUBEZEN

V meni budiš strast,poželenje,dal si mi novo življenje. 
Brez tebe sem na tleh,saj le ti me spraviš v smeh. 
S tabo želim vse doživeti,s tabo si želim umreti!

Smejala si me mi tisi večer lepo,
Ampak želel sem si, da bi roke božale tvoje telo,
Misli uhajajo le k tebi mi  Odpusti mi za vse slabe stvari Zate pripravljen sem tvegati vse,
Ampak reči ljubim te,
Toliko o tem povedal sem ti vse,
Ena želja preostane mi še-ne pozabi me.

Kako zmečkana si,
kot prebujeno jutro,
topla v lička, nasmejana,
maneš si oči.
Prelepa si, angel moj.

Ti kar bodi na Marsu, če ti paše ;)

Leo Modrin

Ti kar ostani na Marsu, če ti paše ;)

Ti kar ostani na Marsu,

če ti paše ;)

Samo izpoved;
brez kritik.
Ker jih ne rabi...
Ker kritike ne bi spremenile
napisanega.

Ti kar ostani na Marsu,

če ti paše ;)

Bil sem ubog, črn pešak
preprosti kmet, pravi težak
na šahovnici življenja.
Čez polja črna, bela
me je vodila želja vrela,
da bi Kraljici prišel čisto blizu
začutit dih na njenem licu.

Dolgo si se skrivala
v imenu Leje Anima.
Prednost si ji dala,
je ona drugo pot izbrala.
O, san-san-sAnima,
ti si moja sestra-Anima.

Napisal to pred mnogimi sem leti:
Samo dvakrat želel bi res ljubiti.
Potem naj utonem v pozabo,
tako kot zlije potok se v reko Savo.

Prva Ljubezen naj me napije,
poljub na njene mehke ustnice.
Druga Ljubezen domov naj me popelje
tam kjer duše mir stanuje.

Ljubezen je tvoje jutro,
ki posije v moj mrak
Ljubezen je tvoja tišina,
odmev v mojem srcu,
Ljubezen je iskra v tvojih očeh,
je plamen, ki v meni gori

Ne more se nam nič zgoditi
prehrano nam narava daje,
kdor hoče imeti še zlata
diamante in sanjske kristale,
mu bo duša šla po smrti
v globine zemeljskih plasti
in tam bo vse obnavljala,
kar je telesna požrtija krala.

Kot let ptice v daljavo,
kot sanje ki bežijo v pozabo,
kot dih, ki da nam življenje,
kot ljubezen, ki nikdar ne vene....