Vrtnice niso nobene navadne rože,
so znak ljubezni, nežnosti in spoštovanja,
pri lepoti jih nobena roža ne uganja.

 Vrtnice lahko so mehke in lepe,
a za nekatere boleče in skeleče,
kajti znajo pokazati tudi svojo bodičasto srcé.

Ti si strast in solze,
hrepenenje in moč,
nedotakljiva lepota,
oči urok.

V objemu noči tvojih
dotaknem se skrivnosti.
Zvezdni veter mrši ti lase,
ko v daljavi smeješ se.

Minljive so preteklosti strasti, tri leta si brisal sledi,
niti besede iz tvojih ust ni.

S pogledom poslovil si se,
sedaj končno vse v pozabo gre,
v kraj, kjer izgubljeno bo ime.

Prižgal boš nove luči,
da tvoj prestol zablesti,
nova kraljica se bo rada svetila
v soju laži.

Čemu naj morje bi napisal stihov
o neki Lavri, ktero sem bil snubil
za tistim šankam, kjer marskter že zgubil
je mošnjo in srce od njenih mikov?

Čemu naj bil bi hlapec, sluga cmihav
in ko Petrarka ji s peresam služil
do konca svojih dni - je sploh kdej skužil,
de ji zaman je skoz na dušo pihal?

Ne, rajši bom skrivaj napravil hajko,
dolgove pustil deklici prevzetni
in spet na up v drugi pil kantini;

svarim ga, kdor zaljubi se v točajko,
konča kot jaz: na večni puf prekleti
utapljal žalost bo v cenenem vini!

Izpila bi vso bolečino iz tebe,
popila z okusom tvojih ustnic jo,
jo ublažila s krvjo.

Objela bi boleče mišice in
poskrkala še zadnjo sled njih zla.

Oči prekrila bi mavrica,
pogled pravljica.

Okov tu več ni, v pepel se dim
spremeni.

Neznanec,
govoriti hotel nisi z mano.

Medtem, ko v meni vrelo je,
od žalosti in veselja,
od jeze in trpljenja.

Neznanec,
dolgo časa si vlekel za nos me
ti.

Tako majhna sva,
vpeta med dlani zvezdnatega neba.

Nama luna šepeta,
ko veter divje vihra,

takrat je veter zavetje pred
obrazom zla.

Ne izpusti te roke, saj, dotik
ljubezni, življenja je.

Preko vročih sipin plazim se,
v daljavi tvoja podoba pojavlja se.

V oazi želja ležim, s čisto vodo
jih hladim.

Tvoj korak dotik večnosti je,
v tvojem bije moje srce.

Ko dežne solze močijo tla,
v spominu bo le patetika nepoznanega.

Ko virus uničuje celico,
ko z morja prihaja zla sapa,
laži prepredajo njegove oči,
v njih  prevara spi.

LJUBEZEN

V meni budiš strast,poželenje,dal si mi novo življenje. 
Brez tebe sem na tleh,saj le ti me spraviš v smeh. 
S tabo želim vse doživeti,s tabo si želim umreti!

Smejala si me mi tisi večer lepo,
Ampak želel sem si, da bi roke božale tvoje telo,
Misli uhajajo le k tebi mi  Odpusti mi za vse slabe stvari Zate pripravljen sem tvegati vse,
Ampak reči ljubim te,
Toliko o tem povedal sem ti vse,
Ena želja preostane mi še-ne pozabi me.

Kako zmečkana si,
kot prebujeno jutro,
topla v lička, nasmejana,
maneš si oči.
Prelepa si, angel moj.

Ti kar bodi na Marsu, če ti paše ;)

Leo Modrin

Ti kar ostani na Marsu, če ti paše ;)

Ti kar ostani na Marsu,

če ti paše ;)

Samo izpoved;
brez kritik.
Ker jih ne rabi...
Ker kritike ne bi spremenile
napisanega.

Ti kar ostani na Marsu,

če ti paše ;)

Bil sem ubog, črn pešak
preprosti kmet, pravi težak
na šahovnici življenja.
Čez polja črna, bela
me je vodila želja vrela,
da bi Kraljici prišel čisto blizu
začutit dih na njenem licu.

Dolgo si se skrivala
v imenu Leje Anima.
Prednost si ji dala,
je ona drugo pot izbrala.
O, san-san-sAnima,
ti si moja sestra-Anima.