Samo izpoved;
brez kritik.
Ker jih ne rabi...
Ker kritike ne bi spremenile
napisanega.

Ti kar ostani na Marsu,

če ti paše ;)

Bil sem ubog, črn pešak
preprosti kmet, pravi težak
na šahovnici življenja.
Čez polja črna, bela
me je vodila želja vrela,
da bi Kraljici prišel čisto blizu
začutit dih na njenem licu.

Dolgo si se skrivala
v imenu Leje Anima.
Prednost si ji dala,
je ona drugo pot izbrala.
O, san-san-sAnima,
ti si moja sestra-Anima.

Napisal to pred mnogimi sem leti:
Samo dvakrat želel bi res ljubiti.
Potem naj utonem v pozabo,
tako kot zlije potok se v reko Savo.

Prva Ljubezen naj me napije,
poljub na njene mehke ustnice.
Druga Ljubezen domov naj me popelje
tam kjer duše mir stanuje.

Ljubezen je tvoje jutro,
ki posije v moj mrak
Ljubezen je tvoja tišina,
odmev v mojem srcu,
Ljubezen je iskra v tvojih očeh,
je plamen, ki v meni gori

Ne more se nam nič zgoditi
prehrano nam narava daje,
kdor hoče imeti še zlata
diamante in sanjske kristale,
mu bo duša šla po smrti
v globine zemeljskih plasti
in tam bo vse obnavljala,
kar je telesna požrtija krala.

Kot let ptice v daljavo,
kot sanje ki bežijo v pozabo,
kot dih, ki da nam življenje,
kot ljubezen, ki nikdar ne vene....