| Napisal/a Gnosis, v sobota, 04. nov 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Podala si mi roko
in skupaj sva odšla,
na vrtiljak življenja,
skupaj, le midva.
V senci zeleni
sem vohal zlató v laseh,
tvoje roke v moji dlaneh.
Trenutek veselja in sreče,
iskrice v tvojih očeh,
toplo obzorje drhteče.
Sladkô je nebo dišalo,
po lesu in sadju,
vse v spominu je ostalo.
Podala si mi roko
in skupaj sva odšla,
zazrta, v omami,
ki lahko jo stkeva le midva.
V jezeru sem gledal tvoj odsev,
da videl bi,
spoznal in razumel.
Dotik in objem, pogled
uprt tja v horizont,
počivajoč in srečen.
Večen bil je ta trenutek,
in lesketajoče sanje,
ki zašla sva vanje.
Podala si mi roko
in skupaj sva odšla,
nekam visoko,
visoko med oblake...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3) 
|
|
