Odprla sem skrinjico najino
da postrelila bi slike
ko stala sva v blatu črvov
in goltala upanje po požiralniku
Črno beli spomini
gorijo na podnu
polila sem jih z bencinom
odvrgla ogorek poraženega cigareta

Ne smem preveč pisati.
Gledajo me in lahko vidijo
mojo strupeno bolečino,
zataknjeno pod kožo.

Ne smem preveč iskati.
Moje oči govorijo po svoje,
jaz pa nočem govoriti o globinah.

Zbudiš se kot stekli pes,
ki zažvižga čez pokopališče.

Nekateri strmijo par topih živalskih oči.

Hodim po cesti in iščem napake.

Strašila visijo na podstrešju.

Užitek dolgih pogovorov krožnih večerov.

-----

Polziš po zakotni ulici
in orli dvigujejo razgaljena krila.

Včasih so se oči pogosteje stopile.

da bo koleno še slano
da bo ostal solni kip
da si boš populil labodja peresa
da ne boš niti obrisal

tvoje sladke besede
sem grizla in sesala
kakor s čokolado namazane prste
dokler se nisi zalepil na podplate
kot prežvečen čigumi