Besede so zaklonišča za moja hotenja
Ko jih razum para na vlakna,
ko vetri ventrikle
vihar kristalnih logičnih sklepov
se majhna in vroča skrijejo med črke
in čakajo

Spoznanje v paradoksu.

Resnično, da resnic ni.

Ambivalentna afirmacija.

Ob Božiču smo ponavadi vsi doma
velikokrat se zgodi, da pridejo še razvajeni sorodniki
iz Zagreba

in skupaj prazujemo:
lučke so prižgane
ampak letos jih je samo osem
ostale je skuril Kristjan
ko je popravljal kontakte

Zadnji paket robčkov porabim
Razgrizem do vrha napolnjeno bolečino
Ki kot parazit razjeda mi tkivo srca
Večne ure v temačni samici

Brezčutne rezine kamenja
molčijo v ravnovesju.
Rahle vode
izmivajo sklede časa.
Za vrbami je nebo napeto
v loke obljub.
Stopam po obronkih ravnine,
skrćene od mraza in vlage.

Slovanska duša
na španski kitari.
Moč rdečega vina
se stopi v očeh.
Španski bezeg in sneg - nemogoče!
Kamele nesejo jutro
skozi sanje...