Deževni dnevi
so objeli naše vratove
z vlažnimi dlanmi Atlantika.

Lasje so se skodrali
v pričakovanju nove ljubezni
in človek s titovko v kavarni
je razlagal o vojni.

Bomo tihotapili nafto.

V krču
Nespregovorjenosti
Vsa tista bežna tkiva
Tišine

Gledaš jo z zaničevanjem

ampak vem da nekje v tebi 

še vedno kljuva sladek vonj

po pozni jeseni

ko si ji naredil otroka 

Niča lačni kristali
utripajo omamni tok
ožilja trojne ljubezni.

Najprej psihedelični veter.

Nato eksplozija
vijoličnih plamenov
in spolna svoboda.

Lajež divjakov v noči
je poslal oznanjat luno dnevu.
V šepetu škrtanja pod nogami smo iskali plemena,
zamrznjena v gazi blaznežev.