|
Od kiara
|
|
Ognjišče moje duše, ki poje o večnem ja;
uresniči tvoje besede in me zazibaj vase;
tvoja resničnost nikoli ni bila samo tvoja;
skleni svoje roke in mi podari tisto malo sveže krvi, ki jo še premoreš;
lahko te ljubim, ker te moja bližina ne oddalji od mene;
bodi moje jutro in moj večer;
|
|
Beri dalje...
|
|
|
Od Yggradsil
|
|
Oblak v steklenici.
Bralec pesmi, govorov, novel,
postal sem sonce, moč, nevihta.
Na tramvaju igram kitaro
in starka me opazuje.
Bordel ljubezni.
|
|
|
Od karolina
|
|
Tvoja koža diši po oblaku raztrganem tik pred poletno nevihto ko dež vztrajno trka na najina zagrnjena okna
|
|
Beri dalje...
|
|
|
Od jolly
|
|
Steklena jutra...
Vpiješ z oglodano mimiko v slepe oči
besna na libido...(svoj?)
V steklenih jutrih tišina slepcu je pekel
|
|
|
Od jolly
|
|
Ne pošiljaj gizdalina iz oči
s pozabljenim leskom se skriva
zavita v žamet sivordeč,
beseda,
preprosta, iskrena in čista,
|
|
Beri dalje...
|
|
|
Od jolly
|
|
Legel sem s prižgano lučjo
...prišla si,
s cvetočimi očmi, ne meneča
se za mladost,
ki je pozabljena visela
v besedi bližnjih
iztegnila si dlani in
mi pustila, da se te dotikam tam,
kjer me čutiš.
|
|
Beri dalje...
|
|
|
<< Prva < Prejšnja 111 112 113 114 115 116 117 118 119 120 Naslednja > Zadnja >>
|
| Rezultat(i) 697 - 702 od 4118 |
