Berem pismo
s strehe sveta
slišim obupane
klice
na pomoč
vidim val nasilja
uničujoč
človek stisnjen
ob zid
trepetajoč
in spodaj

Med visokimi stenami ozkih ulic,
kamor dlan vetra ne seže,
me valovno zaletava dan
v jate ptic na nebu.

V zraku se še da čutiti
vonj po včasih,
med tem pa tvoja dlan preliva
potoke potencialnih prihodnosti
po tlakovcih večera

dovzetnost lastnih inu družbenih strahov vseh posameznih svetov
znotraj svoje vrste bitij ljudi, kričim da obstaja
živa deroča energija
obarvana skozi poslušanje čustev vseh
in se v pluralni dvojini sama razdaja
kot ena pozitivnost
ki pomeni življenje in željo po življenju
obstoju skozi časovno spremenljivko
znotraj neznanih dimenzij in okvirov
v katerih se dogajamo, ljubimo in minemo
in je razvejana v nepredstavljivost pojmov o obstoju
neprestano vpletena skozi posamezne bivanjske oči

Ali si že kdaj videl pesem?
Potem pa pojdi z menoj v Velenje
na finale odprtega turnirja v ping pongu.

Za to, kar si,
ne rabiš delati kulis
iz najmodernejših klišejev.

Pretežke in pretemne so,
ti pa tako lepo žariš.

Pa te gledam,
ko me gledaš
in zardim,
ker te iz sanj
poznam še bolje
kot se sam.

Pa te gledam,
ko me gledaš
in zardiš,
ker si čisto malo
sanjal tudi ti.