|
Od mathea
|
Polna luna me gleda
Nocoj,
In se mi smeji.
Volk sem postala.
Se ji zdi.
Ščegeta me in me žgečka.
No, daj ! Mi veli.
|
|
Beri dalje...
|
|
|
Od mathea
|
Navidezna črta
Zid
Kot privid vtkan v nebo
Večna dvomljiva prevleka
Slepota duše
In veter , ki se podi
Udarja ob stene
|
|
Beri dalje...
|
|
|
Od arxion
|
|
spomni se me dnevi drsijo v medeno domišljijo
srce je adut nisem nič več zasut |
|
Beri dalje...
|
|
|
Od linalunareja
|
|
Južni veter nama je dvoril v noči solza
prinašal tihe vzklike ljubljenih src za spokoro.
Brez teles, brez duš...in obris praznine!
Nekje v nama skrit zaklad!?
V najini poročni noči so plesale sojenice,
in preko zameglenih okenskih šip videla sva-
osvetljene ceste! Kako je čutiti toploto umrlega dne? |
|
Beri dalje...
|
|
|
Od Kobrowsky
|
|
parim se.
z mokro, vitko stezo po travnati poti.
letim za svežo, žlahtno rutico,
ki si jo ti nosila.
in se čudim.
čudim se,
čudim, zakaj še vedno vihar pihlja
in zakaj majhen zajec piše tole poezijo, |
|
Beri dalje...
|
|
|
Od dašolini
|
|
Čeprav obstaja čas in mi v njem
In kar občudujemo je prosto
Kar spoštujemo spoznanje
Da vse je lahko nič in nič je vse |
|
|
<< Prva < Prejšnja 671 672 673 674 675 676 677 678 679 680 Naslednja > Zadnja >>
|
| Rezultat(i) 4063 - 4068 od 4118 |
