Dnevi so predolgi in noči je preveč
vse traja
v nekem nedoločenem nespremenljivem niču
Trenutki v formalinu,
Beri dalje...

lepa si
tortica in pomarančni sok
žuboreči potoček

...

Objemal si me kot olupek čebulo
Takoj ko si jo oluščil sem se zjokala
Ti pa si nosil kontaktne leče
In nisi ničesar opazil
Le...

velemesto vedno polno ljudi
jaz pa z balkona
strmim v Eifflov stolp
razgaljeni Pariz
nebodigatreba
...

Strmim v praznino,
ki jo pušča ta sobica.
Čutim tišino,
ki me obdaja
medtem ko one pojejo.

Prižigam svečke,
preden ena ugasne,
druga zagori.

Ne maram tvojih sinje modrih oči,
a rad imam,
kako me gledaš v dušo.

Ne maram tvojega nežnega glasu, Beri dalje...

Bil je čas,
ko sem ljubila te,
in gorelo moje
je srce,
a sedaj je prepozno vse,
saj pozabil si name.

Sonce
    in ti
        kopanje
              jama

to je sonet to ni tvoja uč trzalca

...

Sanjala sem bele poljane
sneg naletaval je na nas
vse še zaspane
in šla sem v službo peš?!