Cvet. Na njem čebela.
Pogača. Na njej sinica.
Gnezdo. V njem življenje.
Sončni žarki sijejo na
svetoče drevo, ki brenči.
...

V črno temo zavita,
nemih krikov razvpita,
se zvija v samote bolečini,
v krču iztegnjenih rok,
hlasta po izgubljajoči se barvin...

Molči. Ustnice so neme in neizklesan kamen je obraz. Poskušam ga razbiti z vsem, kar mi pride pod roke. A kamen molči. Molči kot grob, pra...

Kako dolgo se boš strupil
s hrano, zrakom in kemijo,
delaš mučiš se za nekaj,
kar ustvarja hudobijo.

Vsak naj d...

Drevesa so stebri
I IIIII III I II I
nebesni obok
ne ve da pada
človek + I
= konec nebes
-...

Misli lepe spremenile so podobo,
podobo ki včasih navdihovala me je.
Sedaj tukaj so drugačne misli.

Nimam potrebne motivacije
da bi se naučila besed
potrebnih za lažje slovo
le ena sama točka sem
še obd...

Boš ti tisti, ki bo s poljubom brisal bolečino?
Tvoj poljub bo skril željo po njegovem.
Osrečil me boš, pa čeprav le z...

Češnja je oblekla
nedolžno belino.
Nje sijaj prebada
žarke pomladi.

Ta bel cvet
neumorno ...

Pomladno sonce raztaplja sneg,
drobne kapljice izgubljajo se,
žejna zemlja pije..
Gnoj za siromaka,
so rekli nekoč!