Sedim na odprtini mojega življenja.
Izločam balast.
Čas je že, da se znebim smradu,
ki vije mi iz pogleda in besed.

ker se ni kar tako lahko smejati
ker ni kar tako lahko govoriti
ker se ni kar tako lahko veseliti

včasih pa gledam sko...

Nikomur nisem podložen
mislim, kar dan zapove
moj čas se v srcu odvija
želim, da se vsak to zave.

Ne vtikam se ...

Leta je kopal jarek
jarek okoli sebe
Brezno si je izkopal
a še vedno je bil plitev
plitev kot luža
luža v kateri je čepel vs...

V hladnem včeru
sediš za okroglo čajno mizico
in si iz ust jemlješ besede.

Polagaš jih v vedno bolj prazno
kavno skodelico pre...

Solze mi polzijo,ker vem da ti boš odšel brez pozdrava,brez poljuba.Le kako je to mogoče?Čas nama šteje ure.B...

moje srce po tebi hrepeni
angelsko lepe...

Se valjam po mračnih stenicah,
po levih in desnih vseh policah,
še delček pogumnih vojaških obrazov,
črni...

Zlate stopinje so v pesku ostale,
V iste stopila ne boš več nikdar.
Čez hip že jih vode utvar bodo sprale.
Zaka...

Kaos atomov je naš krvnik,
obložil nas z razumom, z zavedanjem,
da nismo več pri pameti.

Ali živi tisto, ki se ne zaveda?
Ali ...