Želja da bi v en objem zajela
Začetek
in
Konec
vseh najinih noči

Trzajo ustnice tvojega dotika,
medli pojava,
stih besed udriha.
Kri vsepovsod, a ne krvava,
rana boli bolj kakor srditega noža vbod.

Blodnjak neustavljivih misli,
izgubljanje v kotih iluzij,
mik zamišljenih scenarijev,
ustvarjanje poti do sreče,
neobstoječih prepadov,
zgolj izmišljenih nabojev.

Množje ognjenih prebliskov se v prepadu bori
za dokončno dekadenco bežno orisanih spominov,
uničujejo se dolga leta oblikovane skulpture,
od naplavin trajno uničene nevzdrževane slike.

I.

Pritekla si stran. Odmev. Odveč
od mene, daleč k meni. Tja.
Kjer ni brez sonca, ni brez zemlje,
ni brez vonja. Blizu telesa, blizu
topline; obsedenost z vonjem, tvojim,

Čutim mraz.
Postaja moj prijatelj,
v borbi za prevlado.
Čakam mravljince,
čakam drhtenje,
ne smem pozabiti
na izmišljeno večnost.