Dopusti mojim ocima da vode tvoje tijelo,
u suncu njihovih zjenica ima dovoljno mjesta,
moje te oci kao vjecna ljubav ljube
i dusa te neizmjerno ljubi, moja zeno,
na usne ti poljupcima mladog ljeta slijece,
ljubi tvoje srce, jer si moje srce.

Med zvezde dvigujejo se temne sanje,
sanje skrivnostne večnosti..
Kakor majhen otrok verjameš vanje,
so kot čarovnija tvoje gorečnosti..

O mračni jek jesenskih dni!
Vsak beden list, ki se spusti
kot seraf mehko na zemljó,
strmi skozi sivi baldahin
globoko v zvezdnato nebo,
tja k Pleias...

Pobožaj me z nežno mislijo,
poljubi z dišečimi sanjami,
naj trepetam v sopari tvojega vznemirjenja,
naj se mavrično prelivam v tvoji sreči,
zavij me v svoje pesmi,
naj se ne izgubim brez melodije,
v tvoji nedorečenosti.

Ljubil je s kotički svojega nasmeha,
v očeh iskril svetlobe tuj odsev,
iskal v sebi je in drugih,
objem njegov je hrepenel.