Kaj naj o sebi povem
takega, da bo všeč vsem?
Sem brez naslovov,
ki bi lahko se kitila z njimi.
Le rahlo odstopam od stereotipnosti
na svoja pota.
Moje besede oboje so:

Hrsk. Hrsk. Topotanje črnih konj.
Zato ne more oditi. Saj se trudi.
Top. V daljavi.
Morala bi
pozabiti. Črne konje.

Bleščava zamaknjenost v predigro večera,
okvir jagodnih misli, ki zgosti besede v
izgubljeno natačnost preciznega strela,
in zato zgolj prijazno pokima,
s privlačno toleranco do idealne puhlosti,
ki se razleze čez cel večer 
poln čudovitih toalet.

V zasenčeni misli žarečega dneva,
razgaljen občutek v tišino odmeva,
predira zavest in razjeda lepoto
miru, ki zaklepa se le v samoto.

Na mirni gladini jutra
se počasi razrašča grizljajoče vzemirjenje,
minute paranoično preskakujejo sekunde,
ure pa z muko vlečejo za seboj brezzvočnost
svinčenega strahu, da te morda sploh ne bo.
Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

Bi jokal?
Se samo tako reče.
Iz srca v srce,
za plahutanje,
ki je tu
in odletava
v kovinasto robidje.