Odtisnila si jutro
in zbledela v samoti
ko si plavala v penah
pozabljenega oceana
in s svojega telesa
praskala ostanke
školjk prisesanih na
tvoji razboleli koži
nisi se zbudila ob
dotiku raskavih skal
podrgnila si svoje
dlani na mahovju
in pulila drobce

¨V vsakem slabem je nekaj dobrega,¨
me pozdravi misel none,
ko prodam navdih
za srečo.

Blodim po spominih,
iščem ustvarjalnost.
Razblinila se je
v izviru neizvirnosti.

Izlijem radost -
kot mnogo teh
in onih prej.

Ladybug stranded
on my shift key.

Bedtime soon, dear friend?

tik tak
ne spiš?
Pogum je samo beseda

Telo mi še drhti v množici ljudi,
ko iščem oči, ki mojim dajejo odtenek mirne reke,
in roke, ki me porinejo z mostu,
da skočim v vodo,
med vrtince.
In me držijo na gladini,
da lahko brez strahu zaplavam.
Tako se iz dneva v dan poskušam izgubiti
v tej množici
in ostati popolnoma neopazna,