Podarjam te Soncu
kamen surov, hladen greje
mar grel bo misel
hrepenenju bilko krhko
mojo misel
...

Kadar zrem v luno bledo,
objokujem zlate žarke mesečine,
takrat poznam ne meje lastne bolečine,
takrat le upam, da življenje...

V oblak te zavijem
toplota tvojega srca,
v koprenaste niti odevam tvoje misli...
Postavim jih na oltar
svojega vsakdana Beri dalje...

Le zakaj ljudje smo taki
da ne maramo ljudi
hodimo po isti poti
polni žalosti, pasti
in le delčka radosti
Le zakaj ljudje ...

Kako dolgo se boš strupil
s hrano, zrakom in kemijo,
delaš mučiš se za nekaj,
kar ustvarja hudobijo.

Vsak naj d...

I.
Večer se usodno bliža; mrak briše
nepomembne detajle in dnevni kič,
pušča le bistvene obrise drevja, hiš ...

O Spomin ti, ki nazaj me vračaš,
tja kamor moje Srce si želi,
za kar v topli noči prazen Up bedi,
zakaj s Pozabo mi želečo ti odlaša...

Ležal je tam v zibki za vrati
zapustila sta ga oče in mati.
Nihče se ne zmeni zanj
joče, ihti na ves glas
nikogar nim...

Kept lying down
Trying to fall asleep
To catch again
That crazy dream
Throughout this
Unexplainable day

Budim mesečino
Nevihta trese prezeble ostanke sanj na verandi
Polnoč še ni pognala listov
da bi se skrila v zelenkasto zavetje