Telesa
Odbijajo in privlačijo se v krog
Preprosto je zadonel starec, o katerem sva sanjala kot otroka
Iz doline pod goro
sem te videl v objemu neba

ognjeni zublji so ožgali meglo
ognjene misli so ožgale zdrav razum
ogenj sploh ne gori
napajam ga z besedami
napajam ga z lastnim brezčasjem

Napičena vedno izničena moja višina
Plava po globini tvojega reza ki se ne zeza
Z ljudmi kot smo mi se svinjajo smisli

Distanca odpade v iskanju politične rošade
Jahanje samega sebe v izobilju zmožnosti
Pod kože ti zleze podvodno orožje

rjav nesmisel in opojen dim
plaz užitkov v mojih ustih
in ples ognja v vlažnem meglenem zraku
zraven pa koruza
in kozolec
dva indica kmečkega
dva neustavljiva uživača
v mesečini obsijani življenji

mravljinci tipljejo najini srci
veter že liže trne na vrtnicah 
teh ran ne zamenjam za nič na svetu
iz njih bova skupaj zdrsela v večnost
na krilih vetra bova drsela prek mavric vase k smislu
in bistvo ne bo več nedosegljivo 

pššš
se sliši zgolj vetrič 
pššš
s tihim bliskom k tebi
pššš
s tišino vase
pššš
in najdem te v objemu vetrov tihih od smisla