Z rojstvom v
ta usran svet struktur
polomila sem si krila....

Pes, ki te čuva
ne pobegne pred senco,
ki ni njegova.

Stojim pred teboj z najnovejšo
družbeno sprejemljivo masko
zelo sem ti všeč.
Gledam kako spretno sukaš
svoj krvav jezik
in bljuvaš razbito steklovino...
Zadaj  za teboj, zombi,  

Kot v pozni jeseni
V gozdu med obrazi, ki so te ljubili
Med njimi
Ki so obnemeli, ko je prihajala pomlad.

Štirikrat smo si podali križ
In zapeli
Da verjamemo v ljubezen
Ker vanjo smo vedno verjeli

Prosto je, vstopi!
Ne trkaj.
Poglej v moj kotiček,
spregovori nekaj besed.

Prosto je, vstopi!
Ne boj se,
vse sem odprl zate!

Narisala si me,
brez leska ustnic
in podaljšanih trepalnic
brez barvnih pramenov,
brez sijaja kreme.
Narisala si me naravno,
prvinsko....