Človeštvo zgubljeno v pogubo hití,
se vsak dan bolj jebe in se duší;
če kje je božansko veselje brez mej,
to je, ko truplo visi m...

Bliža ura mojga se pokola,
a spet ponovno se rodim.
Oblika preteklosti bo izginila,
prej sivo, sedaj mavrica.

Pregloboko pogledati v kozarec?
Ah, saj je vendar marec.
Sploh pa sem že starec,
zame ni to več udarec.

Virtual...

Uničen, odtujen
brez cilja tavam naokoli;
V smisel zatopljen,
obesm se na lepi drog.

...

Bolestno se s kremplji oprijemam zadnjih kapelj obstoja. Sprana, pozbaljena in obupno prazna tavam po vseh zametkih novih vesolji.

zapeljivo mrtvilo
sipajo sanje nebeške odeje
na popke odmrlih želja
na cvetove neobstoječe budnosti

Zdelo se je,
kako se je zdelo,
da si še zmeraj tu,
moj oče!

Videl si me lebdeti
ti...

Vedno znova se mi pojavljajo te sanje,
Sedaj me je strah potopiti se vanje.
Nekdo mi vedno znova sledi,
Vedno znova bežim pred njim!...

Danes je poseben dan,
želim da si nadenem masko imam,
v pošast, žandarja se preoblečem,
vsakdanji gvant iz sebe...

Živi le ta, ki vse spoštuje,
čeprav mu je povsemu tuje,
a mrtev ta je, ki vse da,
na to, kar misli, da pozna.