Dlan spominov
Prvi jutranji nasmeh.
Beseda.
Nebo.
Obsijano ali temno.
Kamen ob poti.
Veter.

Trpka bolečina razžira slabotno telo,
sraga spomina se izpira v težko reko,
počasi polzečo z vetrom v neskončno nebo,<...

Plahutanje težkih kril,
ki se ne odlepijo od tal,
veslanje po gosti usedlini.
Vodomet pa prši slike
na bele in črne lahkotno,...

Prišel na zemljino sem oblo
iskati si notranji mir,
mi misel ni miru želela
temveč opoj - življenja vir.

1.
O, dragi moj, si skrinjo prinesel, povej mi moj ljubi, si notri poljubov natresel?
V skrinji belina, čista ti&sca...

Draga Sreča!
Povej, zakaj si preklemansko opoteča?
Zakaj si in te naslednji trenutek že več ni?
Ne rabim te ko sem srečna...

Gledal sem z ladje
nastajanje valov
lopatice so potiskale
svoj vodni ulov
valovi so se širili
vsak na svojo st...

Ukradla bi utrinek sreče,
ga nežno dala v svojo dlan,
ponesla na ustnice dehteče,
opojne poljube polagala bi nanj...<...

komu
sem dolžna
polagati besede
na pladnju
iz črnega lesa izklesanem?

Prepredajo me žile črnih misli,
ovijajo in zvijajo moje telo,
na nohtu noge mi poganja lokvanj,
izpraznjene oči še iščejo nebo. Beri dalje...