| Napisal/a Ilidian, v petek, 12. dec. 08 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Težak dan pritiska s silo,
turoba, ki je še kitara ne odžene stran,
in misli ki po glavi se vrtijo,
tanjčica čudnega,
s katero najin je odnos obdan.
In ti si sonce in si noč,
vihar in slap prelep,
z miljino sipaš se a moč,
ki jo imaš,
grobo razbije drugič vsak obet.
In jaz sem kralj
in drugič bedni polž,
zdrobljen pod težo tvojih sem stopal,
pahnjen v bedo sem,
zverem v nemoč.
In kralj je drug,
vsaj zdi se mi tako,
in prekleto zdaj je vse, oropano je veličine,
kar veličastno je nekdaj bilo,
kar skupaj sva imela,
in kar je zdaj tja v noč odšlo.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
