Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Trnje

Trnje Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a milanno193, v četrtek, 27. mar. 08
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (1 glas)
 

Začnemo kar kmalu po snegu, da preprečimo velike pohode majcenih bitij, ki rinejo prste v naše genetske zasnove in nas hočejo upočasniti, saj nas je vse več in smo vse močnejši in to zato,

ker brstičem ne pustimo spati, ko je čas za rast in zasedanje prostora, ki je omejen in ga ni dovolj za vse, zato bo moral nekdo umreti, vendar to ne bomo mi, ki smo zgodnji in takrat, ko se drugi šele budijo,  mi že plezamo po njihovih zaspalih telesih in jim plenimo hrano, saj bolj kot se raztezamo naokrog, več prostora ko prepletemo, več ko jih prerastemo, bolj smo vplivni in več jih pokorimo in jih prisilimo, da utihnejo in trpijo, da nas podpirajo in za to ne zahtevajo nič, saj si ne upajo, ker bi jih takoj spodjedli in spremenili v prah, ki bi na koncu spet koristil nam in tako bi se še bolj utrdili, a za tiste najbolj uporne razvijamo bodice, da nas ne utrgajo in močno notranjo zgradbo, da nas ne pretrgajo in s tem popolnoma prevladamo drugim vrstam, ki bi rade z nežnimi dotiki in brez trnja dosegle hrano, in ki se sploh ne zavedajo, da nimajo nobenih možnosti več, ker smo jih prehiteli in obrasli in jih ne bomo spustili iz trnovega objema, saj tudi mi njih potrebujemo tam spodaj, da lahko plezamo višje, da se lahko s trni opiramo v njihova telesa in rastemo, prerastemo v drevesa in s tem dobimo še več hrane, še več moči, še več bodic, še bolj prožna in močnejša telesa, še več brstičev, še večjo prevlado in ni ga, ki bi nam to lahko še vzel in tega smo veseli, saj smo zmagali in se objemamo in pri tem po nesreči zbodemo z bodicami, a zaradi tega, ker smo vselej in vsakogar le napadali, ne znamo razumeti, da se je nekaj zgodilo zgolj nenamerno in zato bodemo nazaj in se prepletamo, da bomo močneje zbodli in sok uspeha se izliva iz številnih ran, zato pričnemo veneti in za nas prej hrana je postala gola smrt, zato zakrnimo in se pričnemo sušiti, vse od sočnih vršičkov do močnih teles, ki še vedno slonijo na tistih potlačenih, kateri pa zaradi naše uvelosti dvignejo glave, zberejo moči, se prerinejo skozi nas in nas prerastejo, nam prevzamejo vso hrano in nas pahnejo nazaj v temo, kjer se dokončno sesedemo vase, torej tja, kjer smo začeli, a kljub temu verjamemo, da bomo naslednjo pomlad spet prvi in že sedaj vemo, da bomo poskusili znova.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (2) KOmentar RSS
Objavil/a ajda, v 30-03-2008 07:15,
1. Trnje
zapeti slavospev trnju ali pa se zamisliti nad tem, da narava naredi po svoje, ce se se tako trudimo, da bi posegli vanjo in morda logicno ravnotezje trn - cvet , ja zakon narave, vendar dostikrat prevec poseganja in seveda mascevanje matere narave. No, to je tista razlaga,ta enostavna, seveda pa je v tvoji pripovedi tudi nekaj, kar lahko razvejamo in dopustimo mislim pot, brez trnjev ali pa s trnji ... in odneslo nas bo v razburkanost voda in prebudilo misli. Upam, da imas se kaj na zalogi, v mislih imam seveda poezijo. 
 
lp, ajda 
 
 
 
lp ajda 
 
 
lp, ajda
 

Objavil/a ajda, v 30-03-2008 07:16,
2. uh
upsala.....le en lp;)
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo