| Napisal/a Providence, v sobota, 04. avg 07 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
(1 glas) |
|
Vihar sem. Val,
ki v peno ujet
se vzpenja spet
in spet. Žival
nepremagljiva,
večno živa.
Sem sla. Prelest.
Si nič, jaz vse.
Si fant nezvest,
ki streš srce,
ko v mrak izgine
vsa zavest,
le slast do bolečine
in do zvezd.
Je vsak dotik,
srca utrip,
ki hlastno bije,
jekleni nož,
ki v dušo boš
ji ga zaril,
da jo ubije.
Na koncu spet
ležé v očeh
je greh ujet
in trpek smeh.
Izpraznjena
in brez dotika
se gledava
(otožna slika);
in vendar vem,
da je vse to
le hip, utrip,
in vedno bo.
Boš moj žareč
preblisk v temi,
privid noči -
ampak le to,
verjemi mi.
Nikdar kaj več.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2)
|
|