Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Dragi moj, veter

Dragi moj, veter Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a taj*, v sreda, 25. jul. 07
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

1.
O, dragi moj, si skrinjo prinesel, povej mi moj ljubi, si notri poljubov natresel?
V skrinji belina, čista tišina,
dragi je v tvojem srcu praznina?

2.
Res je draga, sem ti skrinjo prinesel notri sem lunin žar ujel
a, če je nočeš jo bom odnesel
notri solze bom točil, pesem srca zapel.

3.
O ne, si lunin mi žar pokazal
in mi resnično ljubezen dokazal?
Tvoja bom večna
da le pot srca bo srečna.

 

4.
Pa saj sem ti rekel, da te ljubim močno takrat, ko so zvezde sijale in držal sem tvojo belo roko.
Se solza iskrila je v tvojih očeh, verjela si v vsako moč teh besed.

 

 

5.
Minil je čas,
kot mine glas.
Lunin žar je bledel,
večni ogenj srca, le večni bo pepel.

 

 

 

6.
Kaj porečeš mi, sem naivna?
Si res verjela, da sva se ljubila?
Rekel si, da sem zvezda, ki ti srce je osvetlila.
Ja mojster sem besed a, ti si ugasnila.

 

 

 

 

7.
Kaj sem storila, sem vetru verjela,
sem tistih besed se močno objela.
Kako sem lahko, o kako?
Rada spet z nekom bi letela. 

 

 

8.
Potiho sem po robu gradu hodila.
Luč v srcu je počasi gasila.
V roki držala sem belo skrinjico, jokala sem tiho, da ne zbudim sveta, ki na gorje mojega srca nič ne da.

 

9.
V vetru mi bela je obleka plapolala,
slišala šum sem in odseva se zbala. Skrinjico spustila sem,
počasi je izginjala v poslednji sen.

 

 

10.
Tiho sem kriknila, a bilo je prepozno,
lovila sem še lunin žar, a stegovala roke sem v prazno.
Veter me je zajel, bil je kot ti, kot da spet si me objel.
Čutila sem, da bova šla do dna,
kjer skrinjica razbita izgubila je čar večernega neba.

 

 

11.
Letela sem s tabo, kot sem si želela,
a veter je upihnil svečo, ki v meni je gorela.
Zraven razbitin sem ležala,
bila sem samo tvoja, ljubezen krvava.

 

 

 

 

 

 

12.
Ni ga bilo, ko sem v krsti ležala,
šopek na prsi mi dala je mama,
v očeh njenih se žalost je svetila,
o, prekleta bodi ti poletnih noči omama.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (2) KOmentar RSS
Objavil/a ajda, v 25-07-2007 21:22,
1. Dragi moj, veter
za trenutek sem se vrnila v cas Romea in Julije...se se bom vrnila k tej pesnitvi... 
cestitke! 
 
lp, ajda
 

Objavil/a taj*, v 25-07-2007 21:47,
2. ...
ja poskušala sem ustvart eno poletno romanco in jo zaklučt s tragedijo ... tu je sigurno nekaj resnice.  
 
hvala!  
 
pozdravčk, taj*
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo
Še nimate računa? Ustvari račun

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo