Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow BERI arrow Posamezne pesmi arrow Sonet odsončja

Sonet odsončja Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a Klavdija KIA Zbičajnik, v sobota, 24. feb. 07
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Se spušča človek v temne gozdove,
sam raziskuje, s seboj se bori.
Sam se izgublja, vmes nekje dozori
in takrat zazna užitne plodove.
*
Za gobo potrebuješ oko sove,
le na njej rasteš v željene smeri.

 

Se dvigneš v krošnje z glasom zveri,
grom telo, ko odvržeta okove.
*
Lepe so paše na jasi v dvoje,
še lepše so oči, ljubezni polne.
Globok uvid, potešeno obzorje.
*
Gozd je spet gozd, poln malin in miline.
Brez posameznega drevesa, sije
človek v človeku mir, vir svežine.

 

 


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 



Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo