Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Popoln par

Popoln par Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a daljna, v nedelja, 11. feb 07
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Znotraj vidnega polja zaslutim par.
Zdaj ju zagledam.

Ženska s kapo, s katero ne more skriti
dveh obrazov pod svojim levim očesom.
Moški s razsutim značajem
in dvema cofkoma na glavi...
benti, kriči, razburjeno maha z rokama na vse strani.
Ona: spusti pogled, hodi ob njem.
On: z nemirno roko zamahne proti njej.
Ona: trzne, povesi pogled,
še vedno hodi ob njem.
Pes besno zarenči
(njegov rezek glas mi prereže ožilje),
psica zacvili s pogledom
(zdi se mi, da jo lahko slišim).
Ni dobil svoje doze,
ni mu je priskrbela.
Vzela si jo je sama.
Ostal je brez,
zato je morala plačati.
A morala si je vzeti,
ker to je edino, kar si zna vzeti.
Vse ostalo na njej
je njegova last.
Vse, razen tega šusa.
Pes zdaj vidi svojo dvojno odvisnost.
Brez nje bo ostal lačen.
Psica je zdaj sita, on lačen.
Psica ima dva obraza.
Brez nje bo lačen.
Brez njega bo sama.
In lačna. 


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (4) KOmentar RSS
Objavil/a ajda, v 13-02-2007 18:03,
1. Popoln par
ne en klik, vec klikov na to pesem, vracanje, ugibanje in zal ne vem... 
rabila bi razlago, ce seveda zelis, da mi odpres okno v razumljenje pesmi, 
ja clovek ni vedno dojemljiv in ne gre, ko bi hotel .... 
 
lp, ajda 
 

Objavil/a daljna, v 13-02-2007 19:39,
2. Popoln par
Prizor, ki sem mu bila priča med sprehodom po ljubljanskih ulicah... Resnično življenje pač ni ljubka pesmica... :sigh
 

Objavil/a Tomi, v 14-02-2007 00:08,
3. Popolni par
Z obrazloženjem je meni tudi takoj vse jasno in žalostno, ko se med nami, radi neprepoznavnosti sebe mladi podajajo v neznane vzpone ali padce, ki jih daje beli prah.Priroda je bolj normalna kot mi, ker smo za njo zaostali, misleč, da smo pred njo in jemljemo opijate, da bomo nekaj posebnega,,za koga?V resnici bežimo od lastne resnice, ki je ena sama praznina, neizpolnjena želja biti nekaj,za kar si izgubil povezavo,sebe,jezen, a v sebi nedorasel priznati si, da si izgubil stik s seboj.Postaneš sam sebi zombi..
 

Objavil/a daljna, v 15-02-2007 19:03,
4. Popoln par
V tej pesmi (no, ja, vsaj spominja na pesem...) se ne ukvarjam s tem vprašanjem - vsaj direktno ne. Ne poglabljam se v zasvojenost z drogami, ta svet mi je (hvalabogu) dokaj tuj. Drugi del zgodbe je le moj dodatek, moja predpostavka, mogoče celo moj predsodek... Tako sem ju pač videla skozi svoje oči. Zelo verjetno pa resnica ni daleč od tega. Vendar, kot sem že rekla, to me tu ne zanima. Resničen je le prvi del: ženska z obilno podplutbo pod očesom ter neuravnovešen moški, par s t.i. družbenega dna. Ona ga spremlja, čeprav trpi zaradi njega, najbrž ne izključno zaradi njega. Vsak ima možnost izbire, če zbere dovolj poguma in se znebi okovov... Ampak, ne, raje nadaljuje z agonijo, trpi, ga sovraži, ga na nek čuden način mogoče ljubi, se ga boji, a bolj kot vse to: potrebuje ga. In on potrebuje njo.  
O tej odvisnosti govorim... 
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo
Še nimate računa? Ustvari račun

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo