Iskala sem besede svojih dni
In žuboreči potok
Suh
Je kipel
Bolelo je stugo
Ki žejna je tiho odpirala
Lačno čel...

Ne dovoljujem,
jesti hrano
za katero
človek
nima časa,
da bi užival
v njej.

Vsak je zmeraj sam.
Pa ne tako zelo,
dokler so še trenutki,
ki nase vežejo
poglede, strast
občutk...

Zaradi dežja
Je morje
Splavalo po vodi.

Morski kamen v obliki čolna,
ki me je spomnil na Metulja.
Tudi tu je simetrija
in simbol Tai chi-ja.

Sebe skrivam v črni skrinji tujih oči.
Iščem utripajoče meso - moje v tujem.
Kos lesa le nemo leži v skladišču in čaka.
Čaka na ogen...

Utrgal te bom,
kakor figo zrelo.
Če kot list boš urezala,
me ne bo bolelo.

Briga me za vse kar gre.
Beri dalje...