Po nežnem rumenem cvetu
Je zdrsnila bistra solza
In odplaknila nič hudega slutečega žužka –
Nocoj ne bo zabave.

Sanjam, neskončnost,
vidim le tebe,
ki nemo strmiš, tvoj pogled je žareč,
topel, svetal in ljubeč.
Vabi me, berem tvoje mis...

Oktobrsko sonce čepi v laseh gozdne vile
in slana modrina v očeh nadeva ji trpek izraz.
Prve ptice selivke so v jati zavile
...

Napisane pesmi,
so imele namen.
Niso ga dosegle,
zato več ne pišem.

Več te ne rišem,
port...

ptice so odletele, za seboj pustile krila;
oslabljena, krhka in preveč lahkotna,
perje pokrilo je sončno ravan.

Večer.
Čutim goloto jeseni
skozi šepet zaspanih besed.
V ritmu nemira iščem dobtine
zastavljam vpra&sca...

Naj sprehajam se po vodi,
da bo kaj kot si želim,
večno naj živim v zablodi,
da kar sanjam kdaj dobim?
Nič ni čudno, kdo s...

Zakaj jokam
danes,
jaz, tista, močna?
Zakaj danes,
ko sem čisto sama?
Zakaj ne jutri,
ko ...

Draga moja,
ko se zjutraj boš zbudila
ti najprej ura ne bo zvonila
in na svojih ustnicah
mojega poljuba ...