Kristalno črna griva
preplašeno pozdrav pošilja.
Ni je moči vetrov poštene,
da bi iz trdnega jo reda izvila.

Beri dalje...

Kamenje brez sija se v sivini
kotali na moje prsi, moje dlani.
Nemočna sem kot nežna bilka,
ki polomi jo tujčev grob korak.
P...

Sem le po cesti hotil,
nič hudega sluteč,

sem le sebi bil odveč,
nič se ni zgodilo,

sem ...

Že dolgo posedajo na robu lista
nabrani spomini,
težki in polni jesenskega dežja;

Že dolgo jim segaš pod kožo,
...

Vsi imamo svoje monstrume.
Vsi jih obešamo na veje in
laskamo drug drugemu in
naše pošasti se pačijo
druga drugi.
Nek...

Noč položi svojo mirno dlan nad belo mesto,
luna obsedi nad mračnim hribom
in se ogleduje v zeleni reki.
Kot težka solza, ...

tišina moreča me reže čez pleča napetost v meni hlepi za teboj objem potrebujem en topel objem samo en trenutek da se nate naslonim

Vonj vrtnic opranega dežja.
Tako rezek, da zaboli.
Tako presunljivo globok,
tako preširno širok.
Čisti ...

Moj prezir do ljudi
Ni skoraj nikoli večji
Kot ob devetih zvečer,

...