U jednom trenu puštaš korake,
više nisu dovoljni.
Ni lica, smijeh prstiju
nije dovoljan. ...

Ko ugasnejo na nebu repatice,
ko zvezdni žarki vzamejo slovo,
ko mesecu oblak prekrije lice
utone ribnik v žametno temo.....

Tukaj diši po utrujenih ljudeh. Starci so zbrani na robu omišaljskih
hodnikov in se pomenkujejo o ribah, Dalmaciji in Titu. Ne razumem povsem...

tako lep deževen dan,
da se bi v tebe skrila.
Danes se tako razumem sama s sabo,
tako zadovoljno zadovoljena,
da mi dež mamljiv...

Jesen že trka nam na vrata,
na vrtu jabolka zorijo,
tak' sočna, slastna se mi zdijo,
ubrala eno sem za brata.

S soncem obsijan v cvetje odan,
prijazni ljudje z nasmehi na obrazih.
Kraj zelo domač, tako neznan,
zadovolstvo vidno v deja...

Včasih, zjutraj,
ko se prebudim
sem ravnodušen,
s popizditisom v glavi,
tako močnim,
da mi da moči
in grem z mislij...

Brez besed mehkih ali objemov,
brez praznih obljub, laži,
pustil si me samo v temi,
pustil si da oddidem…

Ne smem preveč pisati.
Gledajo me in lahko vidijo
mojo strupeno bolečino,
zataknjeno pod kožo.

Ne smem preve...

Noč brez sonca
prebuja se v dan,
zima brez hladu
rojeva le led,