|
Od ajda
|
|
Prisluhnem drobceni sinički,
otožen nje je glas.
Peruti grejejo telesce nežno,
v drobne ji nožice se zajeda hlad.
Postaja glasno petje njeno.
Le kaj povedati želi?
Še bolj pozorno moje je uho,
a žal ne morem razumeti govorice njene.
Utihnil glas je drobcene siničke.
V pokrajino se je zarezal mraz.
Iščejo oči jo moje.
Kje ždi ta drobna kepica?
Kje našla je zavetje varno?
Le kje stopica ptička mila?
Zaman v snegu iščem sled nožic.
Zaslišim jo, potiho začeblja.
Želi, da petje nje, ne bo otožen spev.
Pove mi v govorici ptic:
Mraz pritiska ,neizprosna je njegova moč
Ne znam se sama mu upreti
Lačna sem, lačna sem …!
Kaj še čakaš, natrosi zrnja mi! Komentiraj pesem na forumu.
(14 komentarjev)
|
