Jaz sem noč, bitje brez sanj
živim, kot delam, kako me je sram!
Tepka jaz, ki verjela sem mu,
dovolila pristop k mojemu živl...

Več požirkov, kot besed je bilo danes
Veliko sem zvedel iz njihovih mrkih pogledov.
Pririnem na dan
in se vdam
vdam se slehrni dan...

Čutim te v vseh porah svoje kože,
v srcu, duši, telesu...
Kako počasi, brezpogojno osvajaš,
osvajaš vse...

Plačam,
pofukam
in grem...
Mudi se mi.
Danes imam
še dosti opravkov...

...

Gore, ki mi zastirajo pogled so umirile mojo željo po napredovanju.
Na drugi srani me čakajo z verigami okoli pušk, ki rjavijo.

Dan, kakeršnega si ne želim,
takšnega z veseljem prespim.
Raždražljiv, ne gre mi nič od rok,
brez energije, izgubljen tavam ...

Trohneče padam v votlost sebe,
kot mah preraščaš mojo dušo.
Poslušaj! Slišiš? Ni srca...
V strahu samost drge...

Drsim po glagolu pijanem,
kakor med po mehki koži,
vonj cvetlic,
je ubrano perje belih golobic,
za vrati v kotu spi cel kup sam...

Bolečina je vedno povod za nekaj nebolečega. ...

Ležim v tej dolini
nedagestanski,
ležim kot tu si prej pred mano ti, Izet,
Lermontov bosanski.

...