Napisal/a kAItza, v petek, 27. maj 11 |
Ocena urednika: |
![](http://www.pesnik.net/components/com_maxcomment/templates/default/images/rating/editor_rating_0.gif) |
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Ta tako živi, tako sivi dan...
In veter zapiha
prinaša vonj
po dežju in nečem neznanem
v ta topel, moren zrak
diši po drevesih
sedaj v listju šelestečih
listih, ki so se pravkar rodili
in po tej toploti
v prihajajoči sivini
zemlja je topla
tako mirna
tako vabeča
in tam leži
na prsih roža
topla, dišeča
in tako čudno, nezemeljsko rdeča
počasi odmira
kot potok
ki se v kapljah izliva
v tisti neznani kraj in čas
ostaja le še struga
kot za njo gomila
le sled,
ki govori, da si nekoč živela
in tako podobno temu dnevu
minila
![](http://www.pesnik.net/components/com_maxcomment/templates/default/images/quotetop.gif)
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|