Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Zapornik

Zapornik Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a Smeh, v sobota, 13. nov. 10
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Rad bi vedel kaj je prav,
kot Sokrat rad bi se zaganjal
in podiral meje znanega,
pa se vedno kot v zid v vrata zaletim
in v obupu grlo si izkričim,
saj ne morem onstran sebe, vsega.

Čutim, da le jaz sem na tem svetu, samemu sebi kletka, ovira, zavesa, ki mi pogled zastira da ne vidim pravih stvari. Resnica je torej meni skrita, v tej božji šali.

Znotraj svojih slik in pravil umiram kot pleskar brez barve, v sobi brez ometa, brez veselja, v sobi večnih utvar in napačnega smisla svoje misli mečem skozi okna in upam da nekdo mi poda učbenik za življenje.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo