Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Samota

Samota Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a vodnar, v ponedeljek, 01. feb 10
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (1 glas)
 

Sneg prši v brezkončni,
nemi večer;
duša je prazna in bolna,
v njej je nemir.

Popotnik utrujen in sam sem,
ki tavam v noč,
le še s spomini medlimi
v preteklost zroč.

Kje so vsi tisti svetli cilji?
Ne vidim do tam...
Kako sem ljubil ves svet,
a zdaj sem sam.

V duši le hlad je, praznina,
kot ta je večer;
komu naj bol le potožim?
Povsod le prezir.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (1) KOmentar RSS
Objavil/a ajda, v 25-02-2010 17:37,
1. Samota
Ja, ko te objame, stisne s svojimi grabežljivimi kremplji, ne spusti tako zlahka iz rok in morda nekomu tudi prijajo trenutki, ko se zapre v lupino in prepričuje, da tam zunaj zanj ni prostora. Je to rešitev? Mislim, da ne. Vedno se najde, četudi majhno kladivce, s katerim lahko potolčeš po lupini, pokukaš ven in? Poskusi! 
 
lp, ajda
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo
Še nimate računa? Ustvari račun

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo