Če se tvoje ime skrči,
mi ostane raj.
Zato sem ga cel večer kuhala
skupaj z vinom in klinčki.

Zapeljivka ognjeno slastna
Goriš ujeta v zubljih
Cediš se oranžno vabljiva
Rojena nimfa zapeljevanja
Valoviš z dlanmi
Plešeš strastno melodijo prstov
Čaraš jo na moje priprte veke

Ko bi bila črnina,
bi te sedaj pokrila.
Ljubila te bi iz vseh strani,
dihal bi me.

Tema se je polila po pokrajini.
Skrivnostno, lepo.
Podarila je sence in vsrkala
sleherno migotanje.
Nato je tišina elegantno
zavalovila kot klas v vetru.
Noc je... 

poljub Narave
je zdravilo
za mojo dušo

pretakaš se vame
z biserino ujetih kapljic
hladiš razgretost
reke hotenj
zaskeliš na vratu
poljubiš belino
labodjega dotika
posrkaš sledi
žgeš v globini
čutenja 

vzvaloviva

dlan ujemi
nemir polomljenih kril
metulja
padlega v iskanju resnice

v dlan ujemi
kristale solza
ranjene na ostrini
tvojega ponosa

Solze so blizu,
a ne dovolj blizu.
Ne še.

Večer hladan,
ob luči,
teman,
spi mrak,
zaman.

si vedel da lahko
zvezde tečejo v nasprotni smeri
in jaz jočem rdečo?
včasih je bilo drugače,
Čudežni Princ

...ti pa se nisi spremenil...

sm,
k sm tko
površinski.

zadiši po morju
po tistih spominih
galebjega leta

po tisti toplini
morskih valov
stkanih v naju

Sem v istem stanju,
kot takrat, ko pišem pesmi.

sedem
575
utrinki
radi bi bili eno.

Kje je zdaj nebo,
ki sem ga neskončnega
nekoč sanjala?

vabiš me
v objem
sanjskega sveta
plesala bova
najino zgodbo
v globinah
neznanega

zvok škržatov
utihne
tišina
prisluhnem
slišim
šepet vetra
poigrava se
prebujanje misli
kličem te ...

svetlim misli
skrite pod odejo
temine noči
prižigam ugasle
vulkane strasti
lebdim
na oblaku utrujenosti

še SEM ...

krošnje dreves so temne
njihove sence
rišejo kroge srca