En sam dotik. Lep in nežen.
En sam dotik, da vzdregetam.
En sam dotik tvojih prstov.
Dovolj, da vem, da te imam.
Dovolj, da vem da si ob meni.
Da si moj čuvaj.
Da paziš vsak moj dihljaj.

naj bo nežna
kaplja vodna
nežno naj poji,
kakor solza naj napaja,
moje nežnosti.

Poslušam poletno simfonijo.
Svetlo zvezdno nebo je nad menoj.
Črički nežno godejo si melodijo,
veter odnaša me s seboj...
Bilke se dotikajo telesa.
Oči zaprte daleč so v vrtincu plesa.

Podaj mi roko, dragi moj,
popelji me v deželo pravljic,
kjer škratje nagajivi rajajo vso noč,
si vile zapeljive
kitke spletajo iz las.

Skrita v strme pečine,
omamno dišeče modrine
morja,ki pod mano se peni,
korakam z odločno mehkobo
sončnih poljubov,v objemu
vetra,ki nežno me boža.

Slep si,
da ne vidiš,
kako rože okoli naju cvetijo,
kako si nebesa angela želijo.

Čutim,
kako me objemaš.
Prinašaš mi svež vetrc v srce.

Rada bi vam povedala,
o cvetočih travnikih in neskončnih dišečih poteh,
ki vodijo skozi gozd do osamljene jase,
kjer se nemočne srne skrivajo pred pogledi krvoločnih lovcev.

Le s palčko bi se dotaknila hudournika mojih misli.
Kot bliskavica bi se v trenutku razsvetlilo in
čarobnost bi misel v preliv sanj potopilo.
In bi se smejala, v toplini sladkobnega raja.