Vidim te v sanjah.
Vidim te kako se mi smejiš kot si se mi včasih.
Slišim te kako poješ Satisfaction od Rolling Stonesov.
Čutim te, ko ležiš ob meni kot si tisto junijsko noč lani.

A, ko se zbudim je tukaj le še
meglen spomin tebe.

V mojih očeh
so zasidrani spomini, ki ugašajo.
Plamen počasi ugaša,
sprašujem se, če se bo sploh še kdaj vrnil.

Trenutki sreče bledijo.
Oči postajajo utrujene, site tega življenja.
Zakaj jih ne morem preprosto zapreti
in pozabiti na svet?

Življenje teče mimo
jaz pa še kar čakam.

Sem kot ptica, ujeta v
stekleni kletki.
Vidim svet,
a ga ne občutim.

Stare, hladne ulice
sprehajajoče se mrtve sence,
ki naj bi bili ljudje.

Sonce ne žari več,
je le še krogla polna pepela
tako kot moje življenje.

Spet zbrale
so se modre glave
in v parlamentu
dolgo v noč sejale...

Se slinijo prav vsi
po vrsti
da lepijo se jim
že prsti...

Zelene so tekoče vode,
ko opaziš pare na gladini.

40!

Križi so vrtljivi,
kapoerist Peter
in karte zahrbtne.

sem molk
pritekel je v kri
jaz sem ga srkal
in se nacejal z njim
molk je postal volk
in zdaj je on mene požrl
zato ne govorite več ne razumem

Kot  nekoč

si me pogledal
s sanjavimi očmi
s prsti drsel mi po obrazu
me nežno poljubil,
šepnil na uho,
da moj si samo 

ne sprašuj me po domu.
ne vem več kje sem doma.
za tistimi hribi bo vse zgorelo
od nasičenosti jutra.