Napisal/a Yggradsil, v sreda, 05. dec 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

Klavir na podstrešju
in ljubim mokre dneve,
čeprav streha ne drži dežja.

Sleci kožo danes draga
in pokaži mi okostje golo.

Bova zaigrala mrtvaški ples.

Pianissimo.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a ajda, v 06-12-2007 11:21, 1. Zeh uh...   Objavil/a Sinatra, v 08-12-2007 11:03, 2. Prvi sedež Neposrednost me omamlja. Drznost me očara. "Mrtvilo" me začara. Kraj je sanjski; skoraj pozabljena podstrešja! F****** briliant. Klavir...mmmm skoraj čutim razglašene note, ki uhajajo iz razpok starega lesa, medtem, ko dež uhaja izpod strehe in se nagajivo utaplja v njegovo ohišje.  Cel "stage" je kot kompozicija Dracule, ki odzvanja v modernem času, vendar vseeno ostaja nekje na pol poti med preteklostjo in sedanjostjo. Skoraj neumestljiv čas. Brezčasno.   Skoraj vidim modro svetlobo, ki se pod luno plazi v meglicah in objame ozračje. Nenazadnje pa "groza" okostja, ki zahteva odkritost, predanost in neposrednost, vnese element intrige tako, da gledalcu/bralcu dvigne tlak.    Samo sprašujem se ali je to drama ali res "zgolj" pesnitev? In zakaj tak naslov?    S