nazadnje je zmrzel mrak prhnil vame
ravno tistega dne
ko je moja senca uvila steblo tišine
in sem golčal smolnate kaplje

zemlja je nabrekala le še navznoter
ko je dogoreval oktober

Vse se na koncu oži, zožuje
po prespanih diskusijah in lahkem pitju
se tema za temo bliža telesu
in um prepušča razmišljanje njemu,
ki je odgovoren  za končni razplet
ali sta svoj trud enako umela
ali sta se v mozaiku ujela.
Ah, kako lep je končni izid,
ko čutiš da isti doživljaj lahko ponavljaš
kako čisto drugačne je barve nebo
in kako mehke in tople so njene oči,
ko spremljajo te ob tvojem odhodu
vedoč, da boš prišel v njeno telo,
ker čutiš v sebi prav isto slo.

Tišina se od vogalov brezzobo cedi.
S polkrikom potemnelih zveri.

Čas je spolzel, mogoče nekam na Kitajsko.
Svetlikavo trepetanje se spotika čez rogovilasto krošnjo.

Ostal je le en svet, razgaljen in pust.
Prevelik za glasne nočne veseljake
ter vse te sipke poglede.

Prepreden samo s puščavskim semenom mračne polti.

Kravica se na travniku je pasla,
v veliko kravo, da bi zrasla.
Mleko slastno takrat bo dala,
na koncu pa meso postala.

Naivna in neumna nič ne sluti,
pase vedno se ob isti poti.
Dneve opazuje bik jo stari,
poželenje veliko, da z njo se pari.

Ograda tu je prevelika,
ne more pokazati, kaj njegova je odlika.
Ta pregrada, če ne pade,
ostale v glavi le naslade.

Sedel nazaj na svoje mesto,
s tem, podpisal sem predajo.
Ne opravičuj se, razumel sem gesto,
sprejel jo kot izdajo.

Stopil skozi vrata ven na cesto,
se postavil na postajo.
Poslavljam se, tukaj zame je zakleto,
vsi z menoj se igrajo.

Vlekel smolo, delal dreto,
smejejo se, za kratkega imajo.
Šival copate, vsak dan vneto,
okoli mene, duška si dajo.

Prelepe zemeljske stvaritve
se rade v meni ugnezdijo
oko mi srka vse odtenke,
ki čustva notranja pestrijo.

Vrinja  se še en občutek
s katerim bom radost delil
razmišljam o mogočnih silah
kot prikazen mračnih sil.

Vzhičenost je lahko neznanka
prevzame misel in srce
zlahka človek jo doživlja
sledeči trenutek vse zamre.

V tebi so voščene kretnje
in usedlina goste besede.
V tebi je vse.

Zaradi tvoje bližine
si slačim gibe.
Tiste, nekam nemirne.

Zaskeli me, kakor prva rosa,
ki se beloprsto sceja.
Skozi zaskorjeno režo telesa.

kiparim kamnino
besed
da prodrem do bistva
popolnosti dveh
ki sta vse
kar ti želim povedati

saj ne zameriš
če ti odkruške
medtem
mečem v glavo

ko zaznaš parfum na vratu
in ko jo stisneš da ji čutiš život
in mehko ji primeš roko
takrat okolje ni več pomembno
glazba polni prostor samo za vaju dva

natrenirani koraki so spektakel za obcinstvo
nihče niti ne sluti da sta zaljubljena

njegov mil obraz če ti ga narišem
njena predaja. O njena sladka predaja mu daje moč
ona strpno sledi koreografiji
ker ve da mu pomeni vse

odigrala bosta svoj tango
preplet glazbe korakov hrepenjenja
in igrala še naprej
v jesenskem sprehodu bo čut korakov odmev.

dober večer draga pripravil sem sadje
troje sadežev nič slajših od te

dovoli da si potrežem,kakor sushi
naj te prvo s poljubi in dotiki poležem
v igri obljub strasti

za prvi sadež sem izbral melono da omehča usnice
kadar le te preletevajo od usnic prek vrata na prsi
Nežno melona po koži drsi
in grižljaj se zaključi s poljubi

in zajamem med
ter ga razlijem po trebuhu
in po notranji strani stegna tudi
samo da češnje povalam vanj
medtem ko se s tabo igram

na koncu jo pa okusim
na navlaženo sladkor posipljem

in na njej jagode zdrobim