Oduvijek si znala pitati
jesam li za tebe napisao koji stih.
Nikad nisi razočarano ušutjela
kad bih ti r...

Z eno besedo Lepo.
Lepo te je imeti,
lepo te je vidtei.
Za hip, morda dva,
nasmeh pove vse.

Škoda bese...

V kolikor si ne priznaš, da tudi ti si isti…
Da tvoja pota so le laž, privid na modni pisti…
Nikoli pač ne boš dognal, le bre...

Spet na razpotju sem.
Toliko je poti!
Ene ravne ceste so,
druge strme steze.
ena vodi navzdol,
v črno črno temo,
se ...

Porumenelo listje počasi pada z vej, veter vsakega posebej ponese na mrzla tla. Mrak se že spušča z neba, že čutim kako mi sivina objema s...

Strah bolečine
vpija up pozabe,
ki večnost ga označuje.
Tihi veter pa oznanja,
moja nesmiselna potovanja...

Tako zelo, da še sama ne vem,
tako lepo-če sploh tako smem.
tako nemogoče sedaj se mi zdi...
..Morda pa se mi le zdi....

Spet mineva noč brez globine,
ki jo imenujem smisel.

In enako hitro raste praznina.

Zdavnaj sem razjasnila si stvari,
ni to kar zamislila sem si,
a vseeno grem naprej po svoji poti,
tudi brez ...

Nč ne izgine, nč ne zbedi,
kot ne izgine osončje, ki se neprestano vrti.
Ne izgine bolečina, niti brazgotina,
ki ostane i...