namažem si ustnice
da skrijem obok
njegovih rok
tresočih se
na rahlo priprtih
vekah psevdo nasmeha

moja zapestja so mikavna
preteklost me obkroža v vročini
praskam sonce s stegen
mesečino iz oblakov
rabim Luč
Zvezde, da p...

Človek išče pot,
ne najde je.
Zakaj hodi sam?
Je nor?

Sprehod med politike,
rezultat je smešen,
preveč  je kritike,
skoraj sem smešen.

Spomladanski tuš
Iz zemlje spira zimo
v besnečo reko.

Po Burji diši.
Peneče se morje
V bregove zaganja.
Skale premika,
drobovje razkriva.

Spet prihajam k tebi,
po poteh, stezah skozi gozd, 
hodim po vejevju, listju,
tistemu jesenskemu,
ki ...

V objemu teme me je zalotila;
iskriva, koketna in lahkoživa.
Strupena,
kot puščica zastrupljena
me v ponos je ...

Tik nad tlemi: trdimi in pekočimi,
je drsela nežna lahkotna kepa vate.
Zatikala se je v iz tal sikajoče bodice.
Puščala vlak...

Blodnjak neustavljivih misli,
izgubljanje v kotih iluzij,
mik zamišljenih scenarijev,
ustvarjanje poti do sreče,
neobstoječih p...