Z bolečino pišem pesem,
solza se utrne mi.
Kolikorat še bom jokala,
za tabo, ker te ni.
Hudo je in še boli.
...

Ozračje zemlje je ogromna leča,
ki poveličuje jutranji dogodek sonca
razjasnjuje moč Njegovega vstajenja,
ki je na križu dok...

Kar sama sebi ne priznam
da sanjam neuresničljive sanje
kar vem, a v srcu ne zaznam
si končno jasno dal na znan...

V rdeči zarji zahaja
sonce za obzorje...
Nebo zajema črnomodra jasnina,
ki počasi golta temne oblake
ter srka svetlobo vase. Beri dalje...

Na postaji stojiš
v novemberski noči.
S kovčkom v rokah
čakaš na vlak.

Na postelji sedim,
...

Postani spomini prebiranja
ne razumejo več
previjanja črk v črke
rumeno neonsko neoblastne.

v bisere poletne ogrlice
se lovijo jesenski žarki,
odbijajoč se od pisanega listja
rišejo belo prizmo zime,
odeje, v katero...

Prišla si.
Ne ti, nekdo drug;
brezimen, neznan.

Zvezan bi se vrgel
v rumeno reko pod rumenim ne...

Najprej bil je on, kot angel s krili
dotikal se in ljubil je nežno
vse bilo je v idili.

Na postaji popravil mi s čela ...

Rekli so, da si prestara,
verz iz pesmi si prebrala.
Na ves glas si se smejala.

Če pa bi jaz pesnit zna...