&...

Raztrgane bele niti
pajčevine spomina
sam na pšeničnem polju sredi zime
svet pa velik in prostran
neokrnjen pred tvojimi nogami...

Ko da res nimate nč pofukanga za delat,
še med kusilom mi morte nažigat pesmi ljubezni.
Še jaz bom glasbenik, da velk...

V skrajnem dometu mojih oči si bila
ženska, polna stvarne medečine,
tiste žlahtne, zlate, zame.
Takrat sem te ...

Smešni ljudje se ne smejijo,
v otožnosti se šale rodijo.
Humor ustvarjajo da preživijo,
ko lastne napake bolijo...

Ivje se mi lepi na obraz,
obrišem, z rokavom,
med vejami pa razpeta
iz drobnih nitk stkana pajčevina,
delo gozdnega tkalca. Beri dalje...