Kot lahko mačka pomete z mišjo,
jo s kremplji veselo meče v zrak in
dokler ne dahne zadnjega diha,
trupelce leti...leti in končno ...

Prehojene poti,
se v kratkem blisku,
kot film odvrtijo pred očmi,
zajel me je dvom,
pred neznanim strahom,

Kot,da nisem to jaz, stopam po ulici,
tujka sama sebi se zdim,
in naenkrat ostrmim…
Zagledam te tam na drugi strani,
živa...

Dišeča svečka.
Vendar povsem brez vonja.
Zazrem se v plame.
Vid postaja vedno bolj meglen.
Še bolj kot ...

Živim v ljubljani.
Tu je nogomet doma,
od 1909-ega leta.
Hermes so ustanovili dijaki,
Ilirijo lokalni veljaki.
...

Svet postaja siv,
Čedalje bolj temen in neživ…
Še svetlo modri oblaki se želijo skriti pred grozo,
ki se jim bliž...

...

Odigral bi zadnjo karto svojega življenja,
oddal bi zadnji sok iz svojega telesa,
srce položil pod Gigantska bi kolesa,
da nekdo bi ...

Nedolžna zarja.
Meglen dan.
Temačen večer.

Smeh.
Ostra misel.
Spoznanje.

spet ne vem več kaj
al` naj spustim se tja
naj spet predam svoje srce
al` naj počakam rajši tebe