Dežuje.
Dež ujame sončne žarke,
V kapljah cveti mavrica
Pisano polje tulipanov
Na nebu.

Šopek za mesto.

Ebony in your hair,
snow on your skin,
in avalanche of emotions,
only nineteen.

Na pločniku pred tovarno usnja,
sezidam iz teles teh živih bitij,
v mokrem deževnem jutru,
svoj občutek medlega življenja.

Z edine poti se jaz poslavljam
odkar sem bil pahnjen z rojenjem na njo,
ona je lepa s trnjem obdana,
nihče si ne more tlakov...

Počivam. In čakam.
Parrusia ali ercomen?
Tudi v tem je življenje.

Občutki, občutki
vi ste v meni
vi ste v meni
vse kar imam.
Vi me učite
vi me živite
vi ste za mene
duhovn...

Zvenijo prsti mehko po klavirju,
trepljajo blazinice napetost žic.
Zbrana je pianistka vročičnih lic -
silhueta predana netopirju. Beri dalje...

Tisti, ki je sanjal-
tistega ni več...
drhteč jih je odganjal...
ob medli luni hrepeneč.

Ne štejem več zvezd
in ne zrem v oblake,
ne češem se z vetrom,
ne umivam se z roso.

Končal sem noč
kot tudi dan.
Končal sem svet,
kjer si ti.