ne sprašuj me po domu.
ne vem več kje sem doma.
za tistimi hribi bo vse zgorelo
od nasičenosti jutra.

Jutro se prebuja z udi lenivca
ovija v sivino prašnih drobcev
Veter zajame sapo

Drobci prahu kot marionete
zaplešejo svoj poslednji ples s smrtjo
Megla skrije luknjičasta
oblačila

Miške.
Spijo.
Vdreku.

Jazih patepem.

Marjan ševje vkuple raj,
dado bilbi dnarna zaj.
kermu zadnjič nipri šló.
ado bile nožvgla vó.

Marjan skuple raja gré,
nož zaboden medla sé.
Izpod noža teče kri,
Marjan tuli inkri či.

Natlé hsile žala, vsalépa, zelena,
léša otebe bi lanino bena.
Na spróti dru žina jetvoja bila,
semtiho joglédal, kakótre peta.
Zjezikom semusne počasi o bliznil,
v mislih v sóčnost semnjéno ugriznil.
Ne sréčno semnate stópil zno gó,
nevina , rozina, i stebene bó.
(pore snični zgódbi)

brinovčk smspiu,
ševečsm gapo liu,
čeblona tlehga man,
biubi bólpi jan.