Mesto.
Polno mrtve naglice.
Nemega hrupa.
Zelene sivine.
In sive modrine.

Legam v prazno naročje spominov,

ki so že zdavnaj izgubili svoj

vonj v objemu hladu, ledene osti

se režijo...

Rada bi čutila tvoj hrapavi jezik
     na vsakem delcu mojega posušenega telesa...
Rada bi čutila kako čistiš iz mene...

Nežna ročica, drobcena dlan,
nasmeh iskren jo kliče k sebi,
da začutil njen bi objem,
spoznal, občutil solze...

Sprehodi se po poteh,
po poteh moje duše,
med osamljenimi brezami
in prezrtimi kostanji.

...

Verige.
Jeklene in hladne.
Zažirajo se v mehkobo moje duše.
Po jeklenem hladu polzi kri.
Tako so moje.
...

Mojemu?, svojemu?,
smehu si kradel iskrenost?
Jaz nisem živela v svetu tvojih strahov!
Tam doli te je čakal ogenj,
da izgori st...

Prebudilo me je nasmejano....
prijazno lepo sončno jutro,
s snegom prekrita pokrajina,
dobro počutje, zvonenje ...

Glej, če bi imel le en strel v enem momentu, bi ustrelil ali pustil da ti spodleti?      Nared to kar misliš da bo najbolje, ne ...