Je sonce položilo brado na
oblak, ga zasanja z melodijo
penečih valov, ki se podijo
za ribiško posadko zarana.

Telo je le zame živelo
d jalo mi je moči
od samega začetka stvarstva
je dom vseh duševnih dni.

Kaj delam danes ...

Beseda prekmurska, težko jo razumeš,
Če od drugod si, če tam ne domuješ,
Je pristna vesela, njim razum...

Škripanje zavor pod oknom
se vrine med naju.

Vse besede sem znova spletla v zid okrog tebe. Zdi se mi, da ne znam skozenj, da me mreža metafor ujame preden bi ti lahko pogledala v obraz.
Beri dalje...

Vedno, ko pesem me spomni na svet,
ko solze predaje raztapljajo led,
a vem, da nikjer nihče ni vseved ...
Takrat se potiho ...

Ogenj ki umira.

Le plamenčki
zagorijo tu in tam.

Poslušam,vendar ne slišim.
Saj misli bežijo in ne sledijo besedam,
govorjenju in prikazovanju…
kaj blodi po moji mi glavi?
Beri dalje...

malce bojeca
cistim sledi
danasnjega dne, skoraj
lizunsko pritlehna, a kaj
ko je svet le gledalisce
Beri dalje...

Rumena cesta
in srce pepelnik.

Nežno piha veter čez praznino.

Robovi zenic
v aprilskem dežju.