človeK
Krik. Krikniti. Kričanje...
1492
Če bi ded naš ne grešil...
3000 € za krpanje himna.

Rdeča preproga iluzije.
Obrednost prave zvestobe.
Vernosti zgolj nadomestek.
Internalizacija trenutka tvojega pogleda.
Plašč tišine z viharjem vprašanj.

II.

otroški smeh prerašča mah _ ker
ga mračni gozdovi skrivajo
na svoji senčni strani _
_ trgovci niso nikoli izvedeli da
so resnice večne _ da jih včasih
vidimo jasneje ker nas gozdovi
nagovarjajo ... nam kažejo - kdaj se
začenja jesen _ da jih lahko spet

S Prešernom sva si
Bolj podobna,
Kot sem mislila.
Julija je v Sonetni venec
Zavila klobaso;
Ti pa, ko ti prebiram pesmi,
Tipkaš v mobitel.

sedim na klopi in čakam
čakam na meglo
ki tako nežno leže na mesto
ki se prikrade pod vsaka vrata
ki pokuka v vsako hišo

in ve
da jo čakam
da pride po prstih mimo mene
da se potuhnjeno vrine med stebre
da pronicljivo oblije postave

Mislim svtovljansko držo, svojo hrabrost v poletu
z mano potuješ in z mano bi prespala na vsakem kavču divje Afrike

z mano bodo zakrilile vse tetovaže, ko strahopetno belo kožo tržem z rok,
morbidno odvisnost, in plod šibkih bičanj in nečastnih individualizmov,

in si znoj iz časov ko bil si še pol pol, prilagodljiv-bolj kot lateks elastin je
vzorno prilagodljiv ob čisto vsakem faličnem izgredu-sss-iz tega ven